MOJ TESTAMENT

 

Živel sem z vami, jokal in trpel sem z vami,
     in človek plemenit mi tuj ni bil noben.
Zdaj vas zapuščam, v senco vodi pot duhá mi,
     a kot da sreča tu je, sem užaloščen.
Res lira moja dediča ne bo imela
     in ne ime - ne bo po meni tu otrók,
Ime prešlo je moje kakor blisk in strela,
      prehajalo bo iz roda v rod kot prazen zvok.
A vi, ki ste poznali me, predajte izročilo,
     da domovini daroval sem mladi čas:
dokler je ladja plula, držal sem krmilo,
     ko potonila je, potonil z njo sem jaz.
Ko o usodi domovine tožen, mračen
     nekoč premišljal kdo bo, to prizna mi vsaj,
da plašč na mojem duhu ni bil priberačen,
     da bil na njem je davnih prednikov sijaj.
Prijatelji naj v noči k meni prihitijo
     in v áloi sežgo ubogo mi srce
in tisti, ki ga dala mi je, izročijo -
     tako se materam odkupi svet molčé.
Naj spomnijo se me prijatelji ob čaši,
     napijejo na moj pogreb in lastni nič;
če duh se moj prikaže, naj jih ne preplaši,
     če Bog me reši muk, ostanem tam brez prič.
A vas rotim: naj žívi ne zgubijo nade,
     pred narodom naj nosijo omike plamen,
ko treba bo, naj v smrt gredo njih vrste rade,
     kot Bog v okope meče kamenje na kamen.
Jaz pa zapustil tu bom tistih majhno družbo,
     ki so vzljubili mi ponosnega duha.
Opravil sem tu hudo, trdo božjo službo,
     privolil, da imel bom krsto brez solza.
Kdo drug tako odšel bi, ravnodušja poln,
     ostal kot jaz za svet neprizadet bi, gluh?
Krmaril bi duhov velikih, svetlih čoln
     in se umaknil tiho, kot odhaja duh?
Ostala pa po meni bo usodna sila,
     ki zdaj mi v dobro ni, le čelo mi krasi,
po smrti pa, nevidna, vas bo še pestila,
     da - kruhojedce - v angele vas spremeni!

 

przekład Rozka Štefanova
opublikowane w:
Słowacki
tłumaczenie i posłowie Rozka Štefanova
seria Lirika
wydawnicwto Mladinska Knjiga, Ljubljana 1973